Vsi kdaj pogledamo v nebo. Ko je jasno, se na njem kopi\u010dijo groze\u010di oblaki, kot so se ob nedavnih katastrofalnih neurjih, pono\u010di, ko na njem za\u017earijo zvezde. Za Sonce in Luno ve vsakdo, marsikdo tudi za druge planete, vsaj nekatere od njih, Rimsko cesto, ozvezdja. Pogosto si niti ne vzamemo \u010das za to. Najve\u010dkrat na dopustu, ko se sprehodimo ob morski obali, se usedemo pred planinsko ko\u010do, zastrmimo tja gor, ko je jasna no\u010d. <\/p>\n\n\n\n
Skupaj s tistimi, ki smo se 2. julija zve\u010der zbrali v dvorani Fran\u010di\u0161kanskega samostana v Kamniku, sta to naredila astronom Boris Kham, prof. fizike, prejemnik priznanja Prometej znanosti<\/em> za popularizacijo astronomije leta 2025, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija, \u017ee 25 let avtor mese\u010dnih oddaj Zanimivosti no\u010dnega neba<\/em> na Radiu Ognji\u0161\u010de, ter kamni\u0161ki astronom Tone \u0160penko. <\/p>\n\n\n\n Gosta ve\u010dera je pozdravila predsednica Dru\u0161tva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar. <\/p>\n\n\n\n Nato pa smo se samo \u010dudili, kaj vse ve o tem, kar je na nebu oz. menimo tako, je to slikovito ponazoril z de\u017enikom s planeti in ozvezdji predavatelj Kham, za to \u017ee leta gara Tone \u0160penko. <\/p>\n\n\n\n Samo Kham z izbranimi besedami o nebu, kot \u00bbdelu \u010dudovitega sveta\u00ab, v katerem smo tudi mi doma, o lepoti narave, ki jo \u00bbmoramo za\u010dutiti\u00ab, znati \u00bbprisluhniti ti\u0161ini, miru\u00ab. In res smo potem ob njegovih posnetkih tega, kar na nebu lahko vidimo ob jasnem vremenu s pogledom, kaj \u0161ele s teleskopom. Pri tem sem skorajda malce nevo\u0161\u010dljivo pomislil na soseda Branka, ki ga ima, mi kdaj dovoli, da pogledam skozenj. <\/p>\n\n\n\n Skorajda nepredstavljivo pa nam je bilo, ko nam je \u00bbstrokovnjak za nebo\u00ab povedal, koliko svetlobnih let so od Zemlje oddaljene posamezne zvezde, planeti in ozvezdja. Zvezda Severnica kar 432 let. To pomeni od \u010dasa zmagovite bitke kr\u0161\u010danske vojske nad Turki pri Sisku. <\/p>\n\n\n\n Kje so \u0161ele, kako zelo oddaljene galaksija M 82, M 81, Rimska cesta, M 31, ozvezdje Herkula, Saturn, Jupiter, Venera (razen zemeljskih), slovenska Iztok in Irena, do katerih smo v ozvezdju M 13 leta 2019 dobili pravico poimenovati ju tudi Slovenci. <\/p>\n\n\n\n Predavatelj je poudaril, da je vse to odkril \u010dlovek. Tudi, kako dale\u010d, koliko svetlobnih let je do posamezne zvezde, planeta, ozvezdja. Nepredstavljivo dale\u010d. Dobro je, da se tega zavedamo, smo veseli, obenem pa ostajamo skromni. Predvsem pa, da tudi sami kdaj pa kdaj pogledamo v nebo, da vidimo to krasoto, smo hvale\u017eni Stvarniku zanjo.<\/p>\n\n\n\n Velikemu Nikolaju Koperniku tudi za knjigo O revoluciji nebesnih sfer<\/em> iz leta 1543, od katere imamo dva izvoda Slovenci. Pa tudi filozofu dr. Janezu Jan\u017eekovi\u010du za njegovo knjigo Smisel \u017eivljenja<\/em>, Hvalnico stvarstvu <\/em>sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega, ko praznujemo 800. obletnico njegove smrti, ter pisateljem Svetega pisma, knjige Modrosti <\/em>(poglavja 13\/1-5), ki tudi opeva velika Bo\u017eja dela za \u010dlove\u0161ki rod. <\/p>\n\n\n\n Spomnil je na izredne dogodke, ko smo lahko opazovali pomembne spremembe (dogodke) na nebu, 12. avgusta bomo delni Son\u010dni mrk. Astronom Kham se je zanje potrudil na tuje, celo zelo dale\u010d. Ni pa odve\u010d opozorilo: preskrbite si potrebna son\u010dna o\u010dala. Ali pa, kot smo si jih u\u010denci nekdaj, osmojena stekla. <\/p>\n\n\n\n Strokovni uvod velikega poznavalca neba Borisa Khama je bil odli\u010dna priprava na ogled filma o kamni\u0161kem ljubiteljskem astronomu Tonetu \u0160penku z naslovom Predstava za temno nebo<\/em>, ki ga je leta 2009 posnela RTV Slovenija, ter njegovo poznej\u0161o besedo. Dokumentarec se za\u010dne s Tonetovim izdelovanjem kipcev za jaslice v kamni\u0161ki fran\u010di\u0161kanski cerkvi, po katerih ga najbolje poznajo Kamni\u010dani, skorajda pregovornim kajenjem pipe, vle\u010denjem, ki ga kar ni konca, teleskopa do njegove ko\u010de na Veliki planini, kjer ima sijajne pogoje za opazovanje nebesnih pojavov, pa tudi pogledov v nebo doma. Z njim smo se, ko je na sankah vlekel \u00bbrobo\u00ab v snegu na Veliko planino, v zimi potili vsi, se pa predvsem radovali nad tem, kar nam je pokazal. Zlasti \u0161e polarni sij pred leti, ki smo ga lahko tudi sami opazovali, utrinke na nebu. Tudi sam sem jih fotografiral. <\/p>\n\n\n\n Ko smo se po enkratnem ve\u010deru poslovili, bi najraje tudi sami prijeli za pero in napisali, kot pisatelj Jan\u010dar, \u00bbsvoj\u00ab Severni sij.<\/em> Nehote pa smo pogledovali v nebo, tja proti Veliki planini, si za\u017eeleli, da bi bili, kot Tone, kdaj na njem, tam opazovali zvezde. Sam bi jih ta ve\u010der najraje kar na samostanskem vrtu, a ni bilo prilo\u017enosti za to, da bi to naredili ob kozarcu dobrega vina iz njegovih rodnih Stopi\u010d, ker se je na\u0161 duhovni vodja p. Ciril Bo\u017ei\u010d ravno poslavljal od Kamnika in Kamni\u010danov. Je bila pa spodbuda za to, da sem \u017eeni Marti, ko sem pri\u0161el domov, zagotovil: Ti si moja najlep\u0161a zvezda! Pa \u0161e res je. Tudi predavatelja bi mi pritrdila. Ko gledamo in ob\u010dudujemo zvezde in ozvezdja, je prav, da jih vidimo tudi okrog sebe. <\/p>\n\n\n\n Besedilo in fotografije: Jo\u017eef Pavli\u010d<\/p>\n\n\n\n