{"id":579,"date":"2026-06-23T23:48:45","date_gmt":"2026-06-23T23:48:45","guid":{"rendered":"https:\/\/drustvo-svjakob.si\/?p=579"},"modified":"2026-06-06T23:49:51","modified_gmt":"2026-06-06T23:49:51","slug":"narava-kultura-vera","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/drustvo-svjakob.si\/index.php\/2026\/06\/23\/narava-kultura-vera\/","title":{"rendered":"Narava, kultura, vera"},"content":{"rendered":"\n

Nepozabno romanje s p. mag. Cirilom Alojzom Bo\u017ei\u010dem v Pleterje, Kostanjevico in Stopi\u010de<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dru\u0161tvo sv. Jakob Kamnik redno organizira spomladanska in jesenska romanja oz. ekskurzije po Sloveniji in nekdanjih slovenskih krajih onkraj matice. Tudi tokrat je bilo ve\u010d predlogov, kam bi \u0161li, od Furlanije Julijske krajine do krajev, povezanih z velikim pesnikom Sre\u010dkom Kosovelom ob 100. obletnici njegove smrti. Oglasil se je gvardijan kamni\u0161kega fran\u010di\u0161kanskega samostana p. mag. Ciril Alojz Bo\u017ei\u010d, ki gosti sre\u010danja omenjenega dru\u0161tva v lepi samostanski dvorani, je pa tudi duhovni vodja dru\u0161tva: \u00bbPojdite z menoj na Dolenjsko!\u00ab \u00bbKam?\u00ab, smo ga vpra\u0161ali, \u010deprav smo \u017ee slutili, kaj nam bo predlagal. \u00bbV moje rodne in bli\u017enje kraje: \u017eupnijo Stopi\u010de, kartuzijo Pleterje in Kostanjevico.\u00ab <\/p>\n\n\n\n

Prvi hip se nam je naredil cmok v grlu, potem pa smo bili vsi navdu\u0161eni. Edino nas je bilo strah, \u010de bo p. Ciril ob vseh svojih obveznostih \u2013 v kamni\u0161kem samostanu je poleg njega le \u0161e p. Franci Seni\u010dar \u2013 to zmogel. Pa je. In \u0161e kako dobro! \u017de ko smo se 23. maja ob 7. uri \u00bbpri mamutu\u00ab v Kamniku usedli v avtobus Arrive, ki ga je krmilil spretni \u0161ofer Damjan, in je na\u0161 duhovni,  tokrat pa tudi \u00bbturisti\u010dni\u00ab vodja vzel mikrofon v roke, smo za\u010dutili: \u00bbTo pa bo dan!\u00ab In res je bil. P. Ciril nam je med vo\u017enjo nadrobil toliko zanimivih in koristnih podatkov, da smo samo zijali: od mest in vasi, skozi oz. mimo katerih smo se vozili, do podatkov o za\u010detkih kartuzijanskega reda v Veliki kartuziji pri Grenoblu v Franciji pod p. Brunom leta 1080, sami kartuziji Pleterje (leta 1403 jo je ustanovil grof Hermann II. Celjski) in pokrajini pod Gorjanci, ki se nam je vedno bolj pribli\u017eevala. Ob tem ni pozabil na molitev in duhovno spodbudo ter, kar je njegova posebna odlika: humor.  <\/p>\n\n\n\n

Prijazen sprejem v Pleterjah<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tako okrepljeni in nagovorjeni smo bili en dva tri v Pleterjah. Tam sta nas \u017ee pri\u010dakovala sam prior meni\u0161ke skupnosti Mad\u017ear Fran\u010di\u0161ek Fodor in upokojeni ekonom Jo\u017ee Simon\u010di\u010d, ki \u0161e vedno rad ob skromnih lai\u0161kih mo\u010deh prisko\u010di na pomo\u010d. Kako je bila ta za\u017eelena in tudi krepilna, smo videli po ma\u0161i, ki jo je v samostanski kapeli daroval p. Ciril, na orgle pa je igral odli\u010dni kamni\u0161ki organist in pevec Silvan Ba\u0161a. Glavno sporo\u010dilo patrovega zgo\u0161\u010denega duhovnega nagovora ob pogledu na velik kri\u017e na steni za oltarjem je bilo: \u00bbKri\u017e stoji, ko se svet vrsti in premika.\u00ab Tudi kartuzijanski samostan v Pleterjah v ve\u010d stoletjih obstoja, partizanskega napada in po\u017eiga med drugo svetovno vojno, \u010deprav so menihi izdatno pomagali \u00bbosvoboditeljem\u00ab, ti pa so se v zahvalo spravili nad svete prostore in meni\u0161ke celice; in povojne obnove, ko ga je obiskal sam mar\u0161al Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. <\/p>\n\n\n\n

P. Ciril, najbolj zaslu\u017een za veliko pomembnej\u0161i obisk pred 30-timi leti na Brezjah \u2013 samega poglavarja katoli\u0161ke Cerkve pape\u017ea Janeza Pavla II., ko je bil gvardijan brezjanske fran\u010di\u0161kanske skupnosti \u2013 nas je tokrat povabil, naj si, \u010deprav slabotni in gre\u0161ni, prizadevamo za svetost. Da bi pri tem uspeli, smo Boga trikrat prosili in se mu zahvaljevali: \u00bbGospodove milosti bom na veke opeval.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Jo\u017ee Simon\u010di\u010d se je izkazal kot izvrsten somelier <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da bi to tudi telesno zmogli ta dan, smo se po ma\u0161i izdatno okrepili s kar petimi izbranimi samostanskimi vini (cvi\u010dkom, modro frankinjo, rosejem, suhim in posladkim ma\u0161nim vinom), sirom, kruhom in sokom. Vina nam je na \u0161aljiv na\u010din predstavil pravi mo\u017e za to \u2013 Jo\u017ee Simon\u010di\u010d. Le malo je manjkalo, da nismo za\u010deli peti: Pod Gorjanci je oto\u010dek, Krka mu je zibelka, a nas je Jo\u017ee opozoril, da v samostanu vlada ti\u0161ina. Tudi ta oto\u010dek smo si pozneje pogledali pobli\u017ee, \u0161e prej pa samostansko gotsko cerkev v Pleterjah (tam smo njeno akustiko preizkusili s pesmijo Mariji na \u010dast), multivizijo s predstavitvijo kartuzije ter muzej na prostem. Ve\u010dina se nas je tudi ustavila v samostanski prodajalni in kupila, kar tam ponujajo. Da bo doma in drugje na binko\u0161ti \u0161e veselo, so pozneje v avtobusu napovedovale steklenice izbranih vin, ki so \u017ee trkale druga ob drugo. <\/p>\n\n\n\n

Kostanjevica nas je navdu\u0161ila z Galerijo Bo\u017eidarja Jakca in razse\u017eno nekdanjo samostansko stavbo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Kostanjevici nas je pri\u010dakal nekdanji direktor Galerije Bo\u017eidarja Jakca Bojan Bo\u017ei\u010d, ki nam je najprej spregovoril o nekdanjem slovitem in silno velikem cistercijanskem samostanu iz leta 1234 (ustanovil ga je koro\u0161ki vojvoda Bernard Speinheimski), gotski cerkvi, slikarskih razstavah v njej ter Formi vivi, ki smo jo \u017ee pogledovali na poti do nekdanjega samostana, danes dr\u017eavnega kulturno-umetnostnega in spomeni\u0161kega objekta; pri obnovi je sodeloval tudi sloviti Tunji\u010dan konservator akademik dr. France Stele. <\/p>\n\n\n\n

Ker se nam je mudilo kar dale\u010d na kosilo v gostilno Prepih v  Gornji Te\u017eki Vodi, smo ogled Kostanjevice veliko prehitro sklenili, med vo\u017enjo pa ob\u010dudovali prelep svet pod Gorjanci. Da pa je bil ta tudi krut v stoletjih zaradi tur\u0161kih vpadov in ropanj, pa Uskokov (v Kostanjevici), posebej partizanov med drugo svetovno vojno, smo se najbolje in najbolj vidno prepri\u010dali, ko smo se nazadnje po kosilu \u017ee na poti domov ustavili v Stopi\u010dah. V u\u0161esih nam je med vo\u017enjo do njih \u0161e vedno odmeval \u00bbglas\u00ab harmonike, ki jo je sila spretno in lahkotno raztegoval organist Silvan Ba\u0161a in evponija, na katerega je igrala zanj telesno \u0161ibka h\u010derka Ne\u017ea, da smo se \u010dudili, od kod ji toliko sape, da too zmore. Nekatere so mo\u010dno zasrbele pete, da bi se zavrteli (tudi obilica cvi\u010dka je pri tem igrala svojo vlogo), a si ob dveh duhovnih gospodih (p. Cirilu se je pri kosilu pridru\u017eil stopi\u0161ki \u017eupnik Tadej Kersni\u010d), niso drznili. So si pa, da so nazdravili 51-tim glasovom novega mandatarja slovenske vlade. Pozneje v Stopi\u010dah pa zelo gostoljubnemu \u017eupniku Tadeju, ki baje odhaja za \u017eupnika v Semi\u010d. Ravno obrnjeno kot nekdanji stopi\u0161ki \u017eupnik Jo\u017eef Kvas, poznej\u0161i ljubljanski pomo\u017eni \u0161kof, katerega se starej\u0161i \u017eupljani \u0161e vedno radi spominjajo. <\/p>\n\n\n\n

Stopi\u010de so nas pretresle, kako hudo so trpele med drugo svetovno vojno in po njej<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Romarji smo u\u017eivali ob pogledu na lep glavni oltar Marije Tola\u017enice \u017ealostnih (kar prero\u0161ko za vse, kar so hudega prestali stopi\u0161ki \u017eupljani med zadnjo svetovno vojno), na Bo\u017eji grob, na sliko brezjanske Marije Pomagaj, ki jo je \u017eupniji preskrbel nekdanji rojak p. Ciril Bo\u017ei\u010d, 10. novembra 1996 pa kronal \u0161kof Jo\u017eef Kvas. V cerkvi smo zmolili tudi litanije Matere Bo\u017eje. Zelo smo bili veseli knjige \u017dupnija Stopi\u010de, ki je iz\u0161la ob 300-letnici \u017eupnijske cerkve, prav posebej pa dobrega sve\u017eega peciva, s katerim so nam postregle prijazne doma\u010dinke. <\/p>\n\n\n\n

Ob plo\u0161\u010dah \u00bbzamol\u010danim\u00ab \u017ertvam druge svetovne vojne in obdobja tik po njej kar nismo mogli verjeti, da je mala \u017eupnija, ki je pri\u0161la v zgodovino po tragi\u010dnem dogodku, ko so 25. januarja 1952 na \u017eelezni\u0161ki postaji v Novem mestu za\u017egali \u0161kofa Antona Vovka, ki je nameraval v Stopi\u010dah blagosloviti nove orgle, pla\u010dala tako hud \u00bbkrvni davek\u00ab rde\u010dim krvnikom. Kako je lepa ta \u017eupnija z okrog 2600 verniki, poleg \u017eupnijske cerkve z devetimi podru\u017eni\u010dnimi cerkvami in eno kapelo, petimi pokopali\u0161\u010di, smo videli, ko smo se z avtobusom in pogumnim voznikom popeljali po njenih ozkih cestah. Tudi skozi rodni Dol\u017e p. Cirila Bo\u017ei\u010da. Prav pretreslo pa nas je, ko se je v \u017eupnijski cerkvi usedel ne mesto, kjer je med ma\u0161o sedela njegova mama. <\/p>\n\n\n\n

Ste\u017eka smo se obrnili proti domu, saj bi \u0161e kar tukaj ostali pri teh prijaznih ljudeh, vendar je bilo treba domov. P. Cirila je klicala duhovna priprava na binko\u0161tni praznik, vse pa nas na\u0161a gorata pokrajina. Pesem Pod Gorjanci je oto\u010dek, Krka mu je zibelka je kmalu zamenjala na\u0161a himna: Veselo v Kamnik in urno naprej, prelepe planine pohajam juhej. Starodavno mesto se je \u017ee malce ogrinjalo v  topli ve\u010derni pled, mi vsi pa enodu\u0161no v veliki hvale\u017enosti p. Cirilu Bo\u017ei\u010du za izjemno vodenje romanja, pobudo zanj, vedno skrbni predsednici dru\u0161tva dr. Marjeti, njeni pomo\u010dnici Mileni in drugim, ki so poskrbeli, da nam je bilo tako lepo. <\/p>\n\n\n\n

Zelo hvale\u017eni p. mag. Cirilu Alojzu Bo\u017ei\u010du za skrbno pripravljeno romanje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161e romanje je bilo v resnici pod geslom NARAVA, KULTURA, VERA. Obiskani kraji Pleterje, Kostanjevica in Stopi\u010de so to potrjevali. In pa prava dru\u017eba do zadnjega sede\u017ea polnega avtobusa. Malo pa tudi (ravno prav) sloviti dolenjski cvi\u010dek, ki so se mu v Pleterjah po na\u010delu stopnjevanja od \u0161ibkej\u0161ega do mo\u010dnej\u0161ega pridru\u017eili \u0161tirje \u00bbbratci\u00ab, obilno kosilo z odli\u010dno juho v gostilni Prepih (tega ni bilo, le vetri\u010d); da ne pozabim glasbene dru\u017eine Ba\u0161a in dobrih stopi\u0161kih gospodinj. Za vse ostalo, sre\u010danje s pleterskim priorjem Fodorjem, izjemnim poznavalcem vin Simon\u010di\u010dem, nekdanjim direktorjem Galerije Bo\u017eidar Jakac Bo\u017ei\u010dem in stopi\u0161kim \u017eupnikom Kersni\u010dem pa gre prva in glavna zahvala p. Cirilu Bo\u017ei\u010du. Prav bi bilo, da bi mu ob koncu romanja zapeli \u00bbna mnogaja ljeta\u00ab, vendar je odpovedal zvo\u010dnik, mi pa smo tudi \u017ee malo dremuckali na svojih sede\u017eih. Mu bomo pa kmalu na prvem sre\u010danju v prijazni fran\u010di\u0161kanski dvorani v Kamniku, ki nam tolikokrat odpira vrata ob kulturnih dogodkih. Toplo povabljeni, da se nam pridru\u017eite vsi romarji in drugi \u00bbkulturno prebujeni\u00ab Kamni\u010dani in okoli\u010dani.  <\/p>\n\n\n\n

Hvale\u017eni romar Jo\u017eef z drugimi romarji  
<\/p>\n\n\n\n