Kamni\u010danka dr. Marija Klob\u010dar je velika, prodorna pa tudi izvirna znanstvenica, ki pri raziskovanju ubira svoja pota; v\u010dasih tudi mimo \u00bburadnih\u00ab ugotovitev in trditev. To dela vztrajno, s preu\u010devanjem \u0161tevilnih doma\u010dih in tujih virov, obiskovanjem krajev, ki jih raziskuje, upo\u0161tevanjem ljudskega izro\u010dila, pregledovanjem \u017eupnijskih kronik in drugega gradiva. <\/p>\n\n\n\n
Je avtorica \u0161tevilnih strokovnih prispevkov, predvsem pa monografij: Kamni\u010dani med izro\u010dilom in sodobnostjo <\/em>(1998), Na poti v Kamnik<\/em> (2016), Poslu\u0161ajte \u0161timo mojo \u2013 Potujo\u010di pevci na Slovenskem<\/em> (2020). Za zadnji dve je bila nagrajena s priznanji Odli\u010dni v znanosti, leta 2020 ji je Slovensko etnolo\u0161ko dru\u0161tvo za \u017eivljenjsko delo podelilo Murkovo nagrado. <\/p>\n\n\n\n Svojim monografijam je te dni dodala novo: Zvonovi so sami zapeli:Naravne nesre\u010de in kolektivni spomin<\/em>. Izdal jo je ZRC SAZU Glasbenonarodopisni in\u0161titut. Predstavila jo je 21. maja zve\u010der zelo \u0161tevilnim obiskovalcem v dvorani Fran\u010di\u0161kanskega samostana v Kamniku. <\/p>\n\n\n\n Avtori\u010dino zadnje znanstveno delo \u2013 vsaka njena knjiga je bila nagrajena \u2013 je v uvodu v izjemen ve\u010der predstavila predsednica Dru\u0161tva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar. <\/p>\n\n\n\n Glasbeno sta ga zelo obogatila citrar Toma\u017e Plahutnik in pevka Ana, njegova h\u010di, ki je z velikim \u010dutom zapela tri pesmi po izboru same pisateljice, da so se skladale z vsebino knjige. <\/p>\n\n\n\n V njej je Marija Klob\u010dar najprej spregovorila o zgodovini mesta Kamnik in odteklem jezeru, glavno pozornost pa je posvetila katastrofalnemu potresu leta 1348. Ta velika naravna nesre\u010da, ko se je prelomila gora Dobra\u010d in zasula \u0161tevilne slovenske vasi v Ziljski dolini, je povzro\u010dila veliko hudega tudi na sedanjem slovenskem ozemlju, je bilo veliko mrtvih, mo\u010dno prizadejana mesta in gradovi. Po njej so se za\u010deli na slovensko ozemlje naseljevati Nemci, so izpodrivali Slovence na severnem slovenskem poselitvenem ozemlju. \u017dal so o tem potresu iz neznanih razlogov premalo pisali; eden od verjetnih je bil ta, da ne bi ljudi v \u017ee tako hudi stiski \u0161e bolj prepla\u0161ili. Kje vse in kak\u0161ne so bile posledice tega potresa, je znanstvenica prikazala na posebni karti. <\/p>\n\n\n\n Predavateljica je spregovorila tudi o slovenskih krajih, gorah, rekah, gradovih, jezerih \u2026 med Slovenci pred potresom leta 1348 in po njem, slovenskih poimenovanjih v zvezi z njim in njihovo nekdanjo prostorsko veliko bolj obse\u017eno poselitvijo kot danes, pri Kamniku pa v povezavi z odteklim jezerom (\u0160utna, zvonjenje ob treh popoldne v Nevljah, privezi za \u010dolne, ljudsko izro\u010dilo o zmaju, Veroniki\/ribi Faroniki, arheolo\u0161kih odkritjih in drugem), kar vse govori, da je jezero nekdaj res bilo med sedanjim Starim in Malim gradom, \u010deprav imajo strokovnjaki o tem razli\u010dna mnenja. Tudi o posledicah katastrofalnega potresa za Slovence leta 1348. <\/p>\n\n\n\n Ve\u010d v posebnem pogovoru z avtorico.<\/p>\n\n\n\n Besedilo in fotografije: Jo\u017eef Pavli\u010d <\/p>\n\n\n\n