Zelo zanimivo, tehtno in odmevno predavanje zgodovinarja dr. Damjana Han\u010di\u010da <\/p>\n\n\n\n
Fran\u010di\u0161kanska dvorana v Kamniku je 14. novembra zve\u010der gostila \u0161tevilne prebivalce Kamnika in okolice (med njimi \u017eupana Mateja Slaparja), ki jih je posebej pritegnilo predavanje dr. Damjana Han\u010di\u010da, znanstvenega sodelavca na \u0160tudijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, o Gradbenih projektih nem\u0161kega okupatorja v Kamniku. O tem govori tudi njegova knjiga Postati del velike nem\u0161ke skupnosti, kamni\u0161ko okro\u017eje v \u010dasu nem\u0161ke okupacije 1941-1945<\/em>. <\/p>\n\n\n\n Han\u010di\u010du se je pridru\u017eil njegov sodelavec pri omenjenem centru dr. Matic Bati\u010d, avtor knjige Fluidna krajina: prostor, identiteta in evropske obmejne pokrajine<\/em>, v kateri je poleg drugih tudi objavljen Han\u010di\u010dev prispevek. Mladi zgodovinar se sicer predvsem posve\u010da ideolo\u0161kim dimenzijam javnega prostora; kako so razli\u010dni dr\u017eavni in ideolo\u0161ki sistemi (na primer fa\u0161izem in komunizem) preoblikovali javni prostor prek spomenikov, arhitekture, krajevnih imen itd. ter kaj so s tem hoteli dose\u010di. V glavnem raziskuje kulturno zgodovino Primorske v prvi polovici 20. stoletja, italinizacijo javnega prostora na Gori\u0161kem v \u010dasu med obema svetovnima vojnama, po drugi svetovni vojni pa posledice komunizma. <\/p>\n\n\n\n Predavatelja, posebej uglednega doma\u010dina iz sosednjih Mekinj dr. Damjana Han\u010di\u010da, in njegova velika strokovna dela, ki zlasti obsegajo zgodovino klaris na Slovenskem, pa tudi revolucionarno vrenje in nasilje v medvojnem in povojnem \u010dasu na Kamni\u0161kem, delovanje Komunisti\u010dne partije, njen odnos do Cerkve po drugi svetovni vojni, je temeljito predstavila predsednica Dru\u0161tva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar.<\/p>\n\n\n\n Damjan Han\u010di\u010d je najprej povedal, kako je nem\u0161ki okupator po zasedbi Kamnika leta 1941 to mesto \u00bbsku\u0161al z razli\u010dnimi ukrepi integrirati v rajh in mu dati \u010dim bolj nem\u0161ki pe\u010dat\u00ab. V te na\u010drte in prizadevanja so \u00bbpoleg ponem\u010devanja prebivalstva sodile \u0161tevilne investicije na podro\u010dju prometne, upravne in stanovanjske infrastrukture, s katero je okupator v priklju\u010deno pokrajino vnesel svojo zna\u010dilno arhitekturo. Ve\u010dina investicij je bila izvedena med poletjem 1941 in jesenjo 1943.\u00ab <\/p>\n\n\n\n Dr. Han\u010di\u010d je z ohranjenimi dokumenti oz. arhivskimi viri, na\u010drti in fotografijami predstavil najpomembnej\u0161e zgradbe in druge infrastrukturne investicije, do katerih je pri\u0161lo v Kamniku v \u010dasu nem\u0161ke okupacije, pred njo ter usodo po koncu vojne. <\/p>\n\n\n\n Nemci so, ko so 1. avgusta 1941 Gorenjsko razdelili na tri okro\u017eja s sede\u017ei v Radovljici, Kranju in Kamniku, veliko pozornost namenjali slednjemu mestu. Kot je v uvodu v predavanje povedala dr. Humarjeva, so vedeli, kam so pri\u0161li. Pot so jim kazali ovaduhi, pa tudi nem\u0161ko predvojno prebivalstvo; med njimi priseljenci iz Kanalske doline. Zaradi tega so \u0161e toliko bolj korenito izvajali raznarodovalno in ponem\u010devalno politiko, mlade v\u010dlanjevali v vrste Hitlerjugenda (fante) in Hitler maedel (dekleta), prebivalce nasploh pa v Koro\u0161ko ljudsko zvezo (\u010dlani so po 1. oktobru 1942 postali nem\u0161ki dr\u017eavljani), jih klicali na opravljanje delovne dol\u017enosti (Arbeitsdienst) in k slu\u017eenju v vojski (Wehrdienst). Gorenjsko (Oberkrain) so priklju\u010dili Koro\u0161ki (Gau Kaernten). Ob preverjanju prebivalstva so ugotovili \u00bbzelo dobre rezultate\u00ab, saj naj bi \u00bbnordijska rasa prevladovala v 27,5 %\u00ab. Okro\u017eje Kamnik je obsegalo celotno vzhodno Gorenjsko, je jeseni 1941 merilo 881 km2 in \u0161telo 58.962 prebivalcev. <\/p>\n\n\n\n Kamni\u0161ko okro\u017eje je po navedbah nem\u0161kega okupatorja spadalo med najrevnej\u0161a v koro\u0161kemu \u00bbgauu\u00ab, zato so ga sku\u0161ali z razli\u010dnimi vlaganji, zlasti v infrastrukturo, \u010dim prej \u010dim bolj modernizirati. Prisiljeni so bili urediti in popraviti cestne in \u017eelezni\u0161ke povezave. Obnovo so zaupali organizaciji Todt, civilni in voja\u0161ki in\u017eenirski organizaciji Tretjega rajha. Na za\u010detku leta 1942 so obnovili cestno povezavo med Kamnikom in Kranjem preko Most, uredili mestno kanalizacijo in sredi\u0161\u010de Kamnika, le-tega neposredno \u017eelezni\u0161ko povezali s Kranjem in Celovcem ter dalje ostalim nem\u0161kim rajhom po svojem delu okupiranega ozemlja severno od Ljubljane. Na\u010drtovali so celo tri predore na Koro\u0161ko, podobne Ljubeljskemu, a jih zaradi neugodnega poteka vojne niso izkopali, so se morali bolj posvetiti obrambni na vzhodu kamni\u0161kega okro\u017eja. <\/p>\n\n\n\n Pri zidavi stavb je prevladoval slog Tretjega rajha: alpski doma\u010dijski slog in neoklasicisti\u010dna pro\u010delja, ki ga je zagovarjal arhitekt Albert Speer, pa tudi utilitarni, zna\u010dilen za velike infrastrukturne projekte ter industrijske in voja\u0161ke komplekse. <\/p>\n\n\n\n Objekte, ki so jih v Kamniku zgradili med okupacijo, delimo na voja\u0161ke, obrambne (bunkerje in zakloni\u0161\u010da) in civilne, te pa na upravne in stanovanjske. Slednje je dr. Han\u010di\u010d tudi pokazal s fotografijami in na\u010drti. Temeljito prenovo in nadzidavo sedanje ob\u010dinske stavbe (med vojno urada de\u017eelnega svetnika kamni\u0161kega okro\u017eja), dograditev kamni\u0161ke osnovne \u0161ole (danes O\u0160 Toma Brejca, kjer so ob vhodu ohranili nem\u0161ke reliefne poslikave, odstranili pa nem\u0161ke znake), izgradnjo dveh ve\u010djih stanovanjskih sosesk, poimenovanih Neu Heimat (prve na obmo\u010dju nekdanjega Pra\u0161nikarjevega zdravili\u0161\u010da v Sp. Mekinjah ob dana\u0161nji Cankarjevi cesti, druge pa na takratnem ju\u017enem obrobju mesta ob sedanji Kajuhovi ulici), izgradnjo mestne kanalizacije in urbanisti\u010dne posege na Glavnem trgu (raz\u0161iritev ozkega mestnega prehoda in delno podrtje Albrechtove hi\u0161e), za\u010detek obnove Kamni\u0161kega doma na Glavnem trgu. Za sede\u017e kamni\u0161kega okro\u017eja (Kreisleitung), danes Samski dom, so v severovzhodnem delu Kamnika ob dana\u0161nji Cankarjevi cesti v Sp. Mekinjah konec leta 1941 in na za\u010detku leta 1942 zgradili veliko poslopje. <\/p>\n\n\n\n Obstajajo pa tudi na\u010drti za gradnjo bazena in ureditev teni\u0161kega igri\u0161\u010da na levem bregu Nevljice nekaj deset metrov ni\u017ee, kjer je danes poletno kopali\u0161\u010de. <\/p>\n\n\n\n Vse te in druge nem\u0161ke gradnje, dozidave in nadzidave ter preureditve v Kamniku ka\u017eejo na to, da so Nemci sprva nameravali ostati v tem mestu, ko jim je vojna sre\u010da pokazala hrbet, pa so se posvetili predvsem obrambnim na\u010drtom pred partizani in umiku z zase\u017eenega ozemlja. Po vojni in \u0161e danes te stavbe slu\u017eijo drugim namenom. <\/p>\n\n\n\n Predavanje dr. Damjana Han\u010di\u010da se je izteklo v pogovor ob \u0161tevilnih vpra\u0161anjih ter veliko zanimanje za njegovo in Bati\u010devo knjigo. Kdo bo dejal, kaj pa je treba obujati ta spomin, govoriti o \u00bbnem\u0161kem\u00ab Kamniku, pa pozneje \u00bbkomunisti\u010dnem\u00ab, vendar je tudi to del kamni\u0161ke zgodovine. \u0160e danes viden, hkrati pa opozarjajo\u010d pred novimi \u00bbokupatorji\u00ab. Naj \u017eivi svobodni Kamnik!<\/p>\n\n\n\n Besedilo in fotografije: Jo\u017eef Pavli\u010d<\/p>\n\n\n\n