Bodimo svobodni, ustvarjajmo in ljubimo<\/p>\n\n\n\n
Dru\u0161tvo sv. Jakob Kamnik in kamni\u0161ki fran\u010di\u0161kani so 13. marca v fran\u010di\u0161kanski dvorani pripravili okroglo mizo o vrednotah in problemu razgradnje vrednot. O tem mo\u010dno pere\u010dem vpra\u0161anju sta spregovorila slovenski \u010dlan Evropskega ra\u010dunskega sodi\u0161\u010da v Luksemburgu Jorg Kristijan Petrovi\u010d in docent na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani dr. Igor Bahovec. Predstavila ju je predsednica Dru\u0161tva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar<\/em><\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Jorg K. Petrovi\u010d<\/strong> je uvodoma ugotavljal: \u00bbSkozi zgodovino smo se nau\u010dili, da so meje na\u0161e svobode postavljene z mejami svobode drugih posameznikov. To na\u010delo je, na tak\u0161en ali druga\u010den na\u010din, zapisano v ustave vseh svobodnih in demokrati\u010dnih dr\u017eav \u2013 tako monarhij kot republik.<\/p>\n\n\n\n Vendar ta zakonodajni okvir nikdar ni bilo dovolj. Poleg njega je namre\u010d vedno obstajal \u0161e moralno eti\u010dni. \u017dal je bil slednji, zaradi tak\u0161nih ali druga\u010dnih anarhisti\u010dnih hotenj, razkrojen.<\/p>\n\n\n\n Razvoj znanosti in tehnologije, \u0161e posebej pa razvoj dru\u017ebenih znanosti, je namre\u010d svobodo gradil na razgradnji avtoritet. Ta strategija je bila uspe\u0161na do te mere, da je zahodne dru\u017ebe pripeljala do vi\u0161ka uspe\u0161nosti, ki se je zaklju\u010dil s pristankom ljudi na Luni, internetom in mobilnimi telefoni. Bili smo neustavljivi, ker smo si vedno dovolili izzivati vse avtoritete, ki so nam najprej ukazovale, kaj je prepovedano in proti koncu le \u0161e trdile, kaj vse ni mogo\u010de. Vedno smo jim dokazovali nasprotno.<\/p>\n\n\n\n Avtoritete so najprej izgubile svojo misti\u010dnost in nato dokon\u010dno svojo mo\u010d. Danes je tako klju\u010dni problem prav ta popolna razgradnja vsakr\u0161nih avtoritet.<\/p>\n\n\n\n Nekdanje avtoritete<\/strong><\/p>\n\n\n\n Neko\u010d so bile poleg sodnika in \u017eupana, ki sta bila del oblasti, v vsakem kraju vsaj \u0161e tri avtoritete: \u017eupnik, u\u010ditelj in zdravnik. Doma so bili avtoriteta star\u0161i. Dva rodova nazaj so bile te avtoritete tako visoko spo\u0161tovane, da se je to izkazovalo \u017ee v sami vsakdanji komunikaciji. V tistih \u010dasih se je celo star\u0161e spo\u0161tljivo vikalo.<\/p>\n\n\n\n Danes od tega spo\u0161tovanje ni ostalo ni\u010d \u2013 enako velja za avtoriteto. Ta je popolnoma razgrajena. \u017dupnik je \u017ee nekaj \u010dasa nima. U\u010ditelji in star\u0161i so jo izgubili v zadnjih 20-tih letih. Danes jo dokon\u010dno izgubljajo zdravniki in celo policisti.<\/p>\n\n\n\n Avtoritete danes nimajo ve\u010d niti znanstveniki, ki so ves \u010das razgradnjo avtoritet in kriti\u010dni dvom do vsega in vsakogar izkori\u0161\u010dali v prid razvoja znanosti. Revolucija svobode danes \u017ere svoje otroke. \u010cas COVIDa in z njim povezanega antivaxerserstva je pokazal kako velik dvom danes vlada glede avtoritete znanosti.<\/p>\n\n\n\n Nenazadnje avtoritete danes nimajo ve\u010d niti pisatelji niti noben drug intelektualec, ki so bili vedno zadnji braniki svobode. Spomnite se samo Majni\u0161ke deklaracije.<\/p>\n\n\n\n Dana\u0161nja dru\u017eba je dru\u017eba kaosa in anarhije <\/strong><\/p>\n\n\n\n Dana\u0161nja dru\u017eba je \u017eal dru\u017eba brez vsakr\u0161ne avtoritete. Je dru\u017eba kaosa in anarhije, je dru\u017eba v razpadu, je dru\u017eba samooklicanih avtoritet, je dru\u017eba populistov, je dru\u017eba influenserjev, je dru\u017eba razgraja\u010dev in ekstremnih strank; je dru\u017eba pred kolapsom \u2013 skratka dru\u017eba pred neminovnim zdrsom v diktaturo.<\/p>\n\n\n\n Danes cilj svobode ni le dose\u017een, ampak je po mojem mnenju nevarno prese\u017een!<\/p>\n\n\n\n Paradoks svobode namre\u010d je, da ta nikdar ne more biti popolna, saj v nasprotnem primeru za\u010denja ogro\u017eati samo sebe.<\/p>\n\n\n\n \/\u2026\/<\/p>\n\n\n\n Danes smo stopili preko optimalne to\u010dke svobode. Svobodo je mogo\u010de ohraniti le tako, da se ji deloma odre\u010demo. Zahodna dru\u017eba ta trenutek potrebuje konsenz o zmanj\u0161anju svobode in nujni povrnitvi avtoritet, sicer bo pri\u0161lo do zdrs v kaos in nastopa nove diktature. <\/p>\n\n\n\n Bolje se je odre\u010di delu svobode, kot pa zdrkniti v diktaturo in jo izgubiti v celoti.<\/p>\n\n\n\n Naredimo korak nazaj<\/strong><\/p>\n\n\n\n Naredimo torej korak nazaj. Potegnimo za zavoro dokler je \u0161e \u010das! Star\u0161i naj skrbijo za vzgojo in \u017eivljenje otrok. Bog je namre\u010d tam, kjer je \u017eivljenje. Brez \u017eivljenja ni ni\u010desar. Ne dru\u017eine, ne dru\u017ebe, ne nacij, ne \u010dlove\u0161tva. Staranje zahodnih dru\u017eb ka\u017ee na to, da so nekje hudo za\u0161le. Brez avtoritete star\u0161ev vse do polnoletnosti otrok ni prihodnosti nobene dru\u017ebe. Danes se \u017eal star\u0161em v zahodnih dru\u017ebah tudi ta avtoriteta pospe\u0161eno jemlje. Dana\u0161nji \u010dlovek i\u0161\u010de duhovnost<\/strong><\/p>\n\n\n\n In za konec \u0161e zahodna Cerkev. Kje naj ta i\u0161\u010de svojo avtoriteto oziroma bolje re\u010deno kako naj si jo povrne? Nazaj k latin\u0161\u010dini<\/strong> Dr. Igor Bahovec<\/strong> je navzo\u010de \u0161tevilne poslu\u0161alce najprej v duhu svetega leta 2025 povabil, naj okrepijo svoje upanje, bodo bolj pogumni, se bolj ovedo, kako je kr\u0161\u010danstvo pomembno za njihovo polno \u017eivljenje. <\/p>\n\n\n\n Omenil je dvoje pomembnih osebnosti \u2013 svetnika p. Pija in starca (meniha) Zosima v Bratih Karamazovih pisatelja Dostojevskega. Oba sta videla \u010dloveku v srce. <\/p>\n\n\n\n \u010cloveku, ki ima avtoriteto, zaupa\u0161. Posebej ga povpra\u0161a\u0161, kadar si v te\u017eavah. Tedaj je treba iskati pot naprej, se ne ozirati nazaj. Vzeti si je treba \u010das za premislek, se umiriti, iti v tihoto. <\/p>\n\n\n\n Ljudje danes vse bolj hrepenijo po bogatem duhovnem do\u017eivljanju. Tistem, kar jim daje mo\u017enost, da polno \u017eivijo in dihajo, se \u010dutijo svobodne. Za sodobnega \u010dloveka je klju\u010dno, da je svoboden, ustvarjalen in da ljubi ter je ljubljen obenem. Da kljub razli\u010dnosti hodimo v isto smer. Pri tem kot vzornike potrebujemo prave voditelje. Tak\u0161ne, kot je bil Janez Evangelist Krek, ki so znali zdru\u017eevati ljudi in jih pridobivati za prave namene in cilje. Potrebujemo dialog; da se kaj novega odpre. Da smo v odnosu z drugim, z drugimi; da nam drugi prisluhnejo, mi pa njim, od njih sprejemamo prave pobude. <\/p>\n\n\n\n Mnogi se spra\u0161ujejo, kako \u017eiveti danes, biti odprt za jutri. Pri tem je dobro, da poi\u0161\u010demo \u010dloveka, ki nam ve povedati pravo besedo, in da hodimo skupaj. Pozabljamo na tiste, ki so nam imeli kaj povedati, so imeli \u017eivo besedo za nas, uvid v prihodnost kr\u0161\u010danstva in kristjanov. Med njimi je bil pesnik in teolog Vladimir Truhlar. Kdo ga danes sploh \u0161e omenja, bere njegove stihe? K sre\u010di imamo pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka, se lahko marsi\u010desa u\u010dimo od njega, ga posnemamo. Potrebujemo prave avtoritete! Iti moramo naprej. Pri tem moramo najti ljudi, ki nam bodo kazali pot. Tak\u0161ne, kot je bil \u0161kof Slom\u0161ek, ki je v kriznih \u010dasih pripravil duhovne vaje za duhovni dvig ljudi. Ko uvidimo, da sami ne zmoremo, pridobimo druge. Tiste, ki znajo nagovoriti ljudi, nato pa z njimi kaj naredimo. <\/p>\n\n\n\n Klju\u010dnega pomena je dru\u017eina <\/strong><\/p>\n\n\n\n Vse se za\u010dne v dru\u017eini. Danes je ta ogro\u017eena, se ji namenja premalo pozornosti. Dru\u017eina niso le star\u0161i in otroci, marve\u010d tudi stari star\u0161i. Tri generacije. Med njimi mora biti komunikacija. <\/p>\n\n\n\n Postajamo dru\u017eba znanja, ne pa modrosti. Bolj bi morali upo\u0161tevati dobre izku\u0161nje ljudi v preteklosti, se kaj nau\u010diti od njih. Formalna izobrazba je potrebna, ob njej pa tudi zunaj\u0161olska, izku\u0161nje, ki ti jih ne da ra\u010dunalnik. <\/p>\n\n\n\n \u017divo \u017eivljenje in dejavnosti so v tistih Cerkvah, ki so zahtevne do vernikov, vedo pot naprej. Na\u010drtovanje \u017eenskega duhovni\u0161tva je stranpot. Prava pot je v postnem \u010dasu poudarjanje prave vrednosti posta. <\/p>\n\n\n\n Tem in drugim besedam predavateljev so sledila \u0161tevilna vpra\u0161anja, pa tudi pripombe in predlogi udele\u017eencev okrogle mize. Pokazala so, da je bila zelo potrebna in da \u0161tevilni ljudje kriti\u010dno, a tudi ustvarjalno razmi\u0161ljajo, jim \u0161e zdale\u010d ni vseeno, kaj bo z nami, Slovenci, in na\u0161o dr\u017eavo jutri. Bolj bi se morali zavedati, da smo dr\u017eava mi, je od nas samih odvisno, kako bo jutri z nami in na\u0161o dr\u017eavo.
Kako spremeniti stanje stvari? Cilj, ki ga je potrebno dose\u010di je ponovna vzpostavitev avtoritet, ki bodo nosilke dru\u017ebenih vrednot in bodo zagotavljale, da zahodna dru\u017eba ne pade s te\u010dajev. To ne bo lahko, ni pa nemogo\u010de. Pri tem ne trdim, da morajo biti vse na novo vzpostavljene avtoritete enake kot nekdanje (\u017eupnik, u\u010ditelj, zdravnik, star\u0161i), vsekakor pa bi bilo dobro, da so v ve\u010dini, predvsem pa da medsebojno sodelujejo.
Zdravniki, ki so pred kratkim tvegali svoja \u017eivljenja v prvih bojnih linijah z virusom covid, naj bodo spo\u0161tljivo ustrezno ume\u0161\u010deni v hierarhijo zahodnih dru\u017eb glede na dol\u017eino \u010dasa, ki ga namenijo pridobitvi svojega znanja. Znanje, in z njim povezana meritokracija, je namre\u010d klju\u010dno za obstoj in napredek dru\u017ebe.
Zato morajo znanstveniki in u\u010ditelj \u0161e naprej skrbeti za razvoj in prenos znanja. Njihov avtoriteta mora, tako kot skozi celotno zgodovino, temeljiti na znanstvenih dokazih, podprtih z eksperimenti, ki so ponovljivi. Njihov univerzalni jezik mora ostati jezik ena\u010db \u2013 jezik matematike. <\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
Dana\u0161nji zahodni \u010dlovek i\u0161\u010de duhovnost! I\u0161\u010de jo v Indiji pri jogijskih gurujih, i\u0161\u010de jo pri ju\u017enoameri\u0161kih \u0161amanih, i\u0161\u010de jo v \u0161aolinskih templjih na Kitajskem. Zakaj je ne i\u0161\u010de v svojih Cerkvah? Morda zato, ker je bila njena misti\u010dnost nekje na poti izgubljena. Prej sem omenil, da se je avtoritete razgrajevalo tako, da se jim je najprej vzelo njihovo misti\u010dnost. Pri zahodni Cerkvi se je to v dobr\u0161ni meri zgodilo od znotraj.
Vsaka avtoriteta potrebuje misti\u010dno oz. vsaj neke vrste odmaknjenost. Druga\u010de ni avtoriteta.! Za duhovne avtoritete pa je misti\u010dnost tako reko\u010d klju\u010dna komponenta. Avtoritete templjev na primer \u2013 te so se namre\u010d skozi celotno zgodovino vedno gradile na njegovi odmaknjenosti. Tempeljska vrata so vedno strogo razmejeval sveto od posvetnega. Sveto in posvetno nikdar ne smeta postati eno. Pribli\u017eevanje svetega k posvetnemu sveto namre\u010d razvrednoti.
Cerkev je z najbolj\u0161imi nameni na drugem vatikanskem koncilu revolucionarno spremenila svoj pristop do mno\u017eic. Z \u017eeljo, da bi jih pritegnila \u0161e ve\u010d, je spremenila liturgijo. Ma\u0161e, ki so ve\u010d kot tiso\u010d let potekale v latin\u0161\u010dini, so bile prestavljene v nacionalne jezike, bistveno skraj\u0161ane in prostorsko reorientirane za 180\u00b0. S tem jim je bila odvzeta vsa misti\u010dnost. Misti\u010dnost, katere magijo ljudje nikdar niso do konca razumeli, so jo pa prav zaradi te prese\u017ene nedoumljivosti globoko spo\u0161tovali in izvajalcem – duhovnikom priznavali visoko avtoriteto. Danes po 60-tih letih so cerkve zahodnega sveta prazne. Profanizacija je imela uni\u010dujo\u010de posledice.
<\/p>\n\n\n\n
<\/strong>Za ohranitev svobode je potrebno stopiti korak nazaj. Tu menim enako: stopimo pri liturgijah vsaj kak korak nazaj. Naj misti\u010dnost na\u0161e vere, sem in tja ponovno za\u017eivi skozi latinske ma\u0161e. Morda za\u010dnem pri tej na\u0161i tradicionalni vsakoletni ma\u0161i za gimnazijce, ki so vedno cenili klasi\u010dno vzgojo, vklju\u010dno z latin\u0161\u010dino.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Besedilo in fotografije: Jo\u017eef Pavli\u010d <\/strong><\/p>\n\n\n\n