Razvoj parlamentarizma na Slovenskem<\/p>\n\n\n\n
Pregled od srednjega veka do osnovanje Dr\u017eavnega zbora samostojne in demokrati\u010dne Republike Slovenije<\/p>\n\n\n\n
Dvorana Fran\u010di\u0161kanskega samostana v Kamniku je 9. oktobra zve\u010der gostila manj\u0161e \u0161tevilo tistih kamni\u0161kih ob\u010danov in drugih udele\u017eencev, ki jih zanimajo tak\u0161na dru\u017ebenopoliti\u010dna in zgodovinska vpra\u0161anja, kot je Razvoj parlamentarizma na Slovenskem.<\/em> Povod za znanstveno-kriti\u010dno, predvsem pa zgodovinsko pregledno in vsestransko obravnavo mo\u010dno pere\u010de snovi je bil izid knjige Od de\u017eelnega do dr\u017eavnega zbora<\/em>, ki sta jo izdali Zalo\u017eba Dru\u017eina in \u0160tudijski center za narodno spravo v Ljubljani. <\/p>\n\n\n\n Monografijo oz. zbornik \u0161tevilnih strokovnjakov je predstavil sourednik in pisec spremne besede dr. Toma\u017e Ive\u0161i\u0107, direktor \u0160tudijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, raziskovalec pri programu Kr\u0161itve \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din na slovenskem ozemlju v 20. stoletju, \u010dlan Komisije Vlade RS za re\u0161evanje vpra\u0161anja prikritih grobi\u0161\u010d, vodja raziskovalnega projekta Med tradicijo in moderno: slovenski katoli\u0161ki intelektualci in narodnostno vpra\u0161anje v transnacionalni perspektivi (1848\u20131948). Za svoje znanstveno delo je doma in na tujem dobil \u0161tevilna priznanja; Estonski in\u0161titut zgodovinskega spomina je njegov prispevek razglasil kot zmagovalnega v kategoriji znanstvenih objav. <\/p>\n\n\n\n Doma\u010din, Kamni\u010dan dr. Damjan Han\u010di\u010d, znanstveni sodelavec omenjenega centra, je za njim prikazal, kako je sku\u0161ala svojo oblast v \u010dasu druge svetovne vojne vzpostaviti do drugih politi\u010dnih sil izklju\u010devalna Komunisti\u010dna partija Slovenije in jo prikazati kot zakonito doma in pred mednarodno javnostjo. <\/p>\n\n\n\n Ugledna strokovnjaka je predstavila prof. dr. Marjeta Humar, predsednica Dru\u0161tva sv. Jakob Kamnik. Poto\u017eila je nad tem, da je tako zanimivi in tudi pomembni snovi prisluhnilo le malo ljudi. Deloma je bil kriv nenapovedan naliv in hladna dvorana deloma pa tudi dejstvo, da se \u0161e vedno \u0161tevilni ljudje ne upajo pokazati v javnosti, ko je beseda o tako pere\u010dih zadevah, kaj \u0161ele spregovoriti, povedati svoje mnenje. Da sta predavatelja s svojo besedo \u00bbzadela \u017eebljico na glavico\u00ab, sta pokazali tudi njuni odlo\u010ditvi, da sama ne bosta dolgo govorila, zato pa ve\u010d \u010dasa namenila odgovorom na vpra\u0161anja. Teh je bilo toliko, da je bil ta \u2013 drugi \u2013 del celo dalj\u0161i od predavateljskega. <\/p>\n\n\n\n Visoka gosta sta v njem blestela s svojim velikim znanjem, spominjanjem dogodkov od \u00bbrajnke\u00ab Avstrije, pa \u0161e prej, predvsem pa pred, med in po drugi svetovni vojni, ko je KPS po vzoru rde\u010dih oblastnikov v Moskvi, pa tudi sama, pokazala svoj pravi obraz. Njeni \u017ertvi so bili predvsem kr\u0161\u010danski socialisti na \u010delu s sicer velikim razumnikom, pesnikom in pisateljem Edvardom Kocbekom in del Sokolov, ki jih je OF, zlasti pa Partija, najprej pritegnila k sodelovanju, nato pa izkoristila za svoje namene. Kako, je v predavanju z naslovom Medvojni \u00bbparlamentarizem\u00ab revolucionarne strani<\/em> \u017ee v uvodni besedi jasno in odlo\u010dno nakazal dr. Damjan Han\u010di\u010d: \u00bb\u017de v uvodu je treba povedati, da v vojnem \u010dasu in pogojih tuje okupacije te\u017eko govorimo o normalnem politi\u010dnem \u017eivljenju, kaj \u0161ele o normalno delujo\u010dem parlamentarizmu, temelje\u010dem na po\u0161tenih pluralnih volitvah. \u010ce pa k temu dodamo \u0161e dejstvo, da gre pri pri\u010dujo\u010dem prikazu za \u00bbparlamentarizem\u00ab zgolj ene od strani v dr\u017eavljanski vojni, ki je sicer predstavljala najve\u010djo skupino v odporu proti okupatorju in jo je vodila do ostalih politi\u010dnih sil izrazito izklju\u010devalna Komunisti\u010dna partija Slovenije (KPS), potem je ta izraz \u0161e toliko manj upravi\u010den. Gre v bistvu za zametke povojne \u00bbljudske demokracije\u00ab po sovjetskem vzoru, s katerim je revolucionarna stran \u017eelela \u017ee v vojnem \u010dasu na doma\u010dem terenu in pred mednarodno javnostjo legitimirati svojo oblast in tako zanikati okupatorjevo in zlasti predvojno oblast. \/\u2026\/Temeljna dogodka, s katerima je revolucionarna stran vzpostavila svojo oblast (zakonodajno, izvr\u0161no pa tudi sodno), sta bila dva, in sicer v za\u010detku oktobra 1943 t. i. \u00bbZbor odposlancev slovenskega naroda\u00ab v Ko\u010devju in februarja 1944 ustanovitev SNOS kot zametka nekak\u0161ne vlade v \u010crnomlju; kon\u010dna posledica teh pa je vodila do oblikovanja slovenske narodne (partizanske) vlade 5. maja 1945 v Ajdov\u0161\u010dini.\/\u2026\/ Temelj Ko\u010devskemu zboru predstavljata dva dogodka: \u017ee dobri dve leti prej 16. septembra 1941 sprejeti Odloki OF, ki so bili izrazito izklju\u010dujo\u010di za vse, ki se niso podredili od komunistov organizirani odporni\u0161ki skupini OF, in Dolomitska izjava 1. marca 1943, s katero si je KPS tudi formalno podredila vse ostale ustanovne skupine znotraj ‘svoje’ odporni\u0161ke organizacije OF. Klju\u010dni dokumenti, na katerih je KPS za\u010dela graditi svojo oblast, so bili torej odloki, sprejeti 16. septembra 1941 na 3. zasedanju Vrhovnega plenuma OF v Ljubljani.\u00ab <\/p>\n\n\n\n Dr. Toma\u017e Ive\u0161i\u0107 pa je, navezujo\u010d se na monografijo Od<\/em> de\u017eelnega do dr\u017eavnega zbora<\/em>, dejal, da ta knjiga podaja \u00bbzgodovinski oris razvoju parlamentarizma na Slovenskem. Prispevki oziroma poglavja vidnih slovenskih strokovnjakov predstavljajo politi\u010dne, pravne in kulturne izvore sodobnega slovenskega parlamentarizma, kot so se ti razvijali od srednjega veka dalje. \/\u2026\/do osnovanja Dr\u017eavnega zbora samostojne in demokrati\u010dne Republike Slovenije (23. 12. 2022 je minilo 30 let od prve konstitutivne seje Dr\u017eavnega zbora in Dr\u017eavnega sveta RS, ki je potekala 23. 12. 1992.). Na ta na\u010din \u017eelimo osvetliti doslej manj znane vidike tega procesa in prinesti nova znanstvena spoznanja, obenem pa tudi prispevati k poglobljeni javni razpravi in zavedanju, da parlament ni zgolj institucija, temve\u010d odraz kulturnega \u017eivljenja v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede. Posledi\u010dno pa parlamentarno \u017eivljenje ni le stvar izvoljenih poslancev, temve\u010d vseh dr\u017eavljanov.\u00ab<\/p>\n\n\n\n Predavatelja so navzo\u010di udele\u017eenci predavanj ve\u010dkrat s ploskanjem mo\u010dno nagradili za njune jasne, odlo\u010dne in zgodovinsko utemeljene besede. <\/p>\n\n\n\n