Romanje na kraj prvega ekumenskega koncila<\/p>\n\n\n\n
Kamni\u0161ki romar in popotnik Vido Kregar je romal v Nicejo (Nikejo), kjer so se pred 1700 leti na poziv rimskega cesarja Konstantina I. zbrali \u0161kofje, da se posvetujejo in odlo\u010dijo, kako zaustaviti verske zmote (arijanstvo) in utrdijo vero v Boga O\u010deta in Sina in Svetega Duha. Prepri\u010danje, da je Jezus Kristus pravi Bog in \u010dlovek obenem. <\/strong><\/p>\n\n\n\n Letos obhajamo 1700. obletnico prvega vesoljnega oz. ekumenskega cerkvenega zbora. 20. maja 325 ga je v cesarski pala\u010di v Niceji (Nikeji, danes Iznik v Tur\u010diji, okrog 150 kilometrov oddaljenem od Istanbula (Carigrada) sklical rimski cesar Kostantin I., doma iz Ni\u0161a (Naissa). <\/p>\n\n\n\n Kako pomemben je bil ta koncil, je v buli o napovedi svetega leta 2025 zapisal rajni pape\u017e Fran\u010di\u0161ek. Ozna\u010dil ga je za \u00bbmejnik v zgodovini Cerkve\u00ab. Njegova naloga je bila \u00bbobvarovati edinost, ki jo je resno ogro\u017ealo zanikanje bo\u017eanstva Jezusa Kristusa in njegove enakosti z O\u010detom\u00ab. Udele\u017eilo se ga je okrog tristo \u0161kofov, ki so se \u00bbpo milosti Duha prepoznali v veroizpovedi, ki jo \u0161e danes izpovedujemo pri nedeljskem obhajanju evharistije. Koncilski o\u010detje so hoteli to veroizpoved za\u010deti tako, da so prvi\u010d uporabili izraz ‘verujemo’ v znamenje, da so v tem ‘verujemo’ vse Cerkve zdru\u017eene v ob\u010destvu in da vsi kristjani izpovedujejo isto vero\u00ab (Upanje ne osramoti<\/em>, 17). <\/p>\n\n\n\n Pape\u0161ka univerza Gregoriana je obletnico omenjenega koncila obele\u017eila z mednarodno konferenco z naslovom Veroizpoved nicejskega koncila, zgodovina in teologija<\/em> od 27. do 1. marca letos v Rimu; isto snov so obravnavali \u0161e na univerzi v Muenstru od 15. do 17. oktobra.<\/p>\n\n\n\n Izjava oz. trditev, da je \u00bbKristus pravi \u010dlovek in pravi Bog\u00ab, je bila odgovor na herezijo (krivoverstvo) arijanizma, ki je zanikal Kristusovo bo\u017ejo naravo. To je poudarjal tudi izraz Filioque<\/em><\/strong>, ki ga je latinska Cerkev dodala nicejsko-carigrajski veroizpovedi (da Sveti Duh izhaja iz O\u010deta in Sina) in s tem hotela poudariti bo\u017eansko naravo Bo\u017ejega Sina. Ta izraz je postal pozneje eden izmed vzrokov nesoglasij med vzhodnimi in zahodnimi Cerkvami. Predavatelj na rimskem simpoziju Daniel Galadza s Pape\u0161kega vzhodnega in\u0161tituta je dejal, da to v \u010dasu ekumenskih prizadevanj in dialoga ne bi smelo lo\u010devati katoli\u010dane in pravoslavne ter predlagal, da naj latinska Cerkev razmisli o mogo\u010di odstranitvi izraza ter vrnitvi k bolj starodavni obliki. <\/p>\n\n\n\n Duhovnik France Urbanija je ob razpravljanju 13. novembra zve\u010der v fran\u010di\u0161kanski dvorani v Kamniku, ko je romar Vido Kregar pojasnjeval pomen nicejskega koncila, jedrnato sklenil vse skupaj s poudarkom, da je najpomembneje izpri\u010devati: \u00bbVerujem v enega Boga!\u00ab Kot izjavljamo ob znamenju kri\u017ea: \u00bbV imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha!\u00ab Trojstvo in obenem enost treh Bo\u017ejih Oseb. Dalj\u0161e v izpovedovanju vere. <\/p>\n\n\n\n S tem se je tudi zaklju\u010dilo Vidovo predavanje v besedi in sliki o romanju iz Slovenije najprej do Ni\u0161a (pe\u0161) letos v aprilu in maju, nato pa z avtomobilom do Carigrada in Iznika (Niceje) s podalj\u0161kom do zgodovinske Troje. S tem romanjem je hotel po\u010dastiti spomin na prvi vesoljni cerkveni zbor, pa tudi cesarja Konstantina I., ki je s toleran\u010dnim ediktom leta 313 kristjanom zagotovil svobodo delovanja, pa tudi pa po\u010dastiti cesarjevo svetni\u0161ko mater sv. Heleno, raziskovalko krajev delovanja in \u010da\u0161\u010denja Jezusa Kristusa. Njo je imel \u0161e posebej v mislih, saj ga je zadnji del poti spremljala \u017eena prof. Helena. <\/p>\n\n\n\n Vido se je na zahtevno romarsko pot temeljito pripravil s preu\u010devanjem starih zemljevidov, poti Rimljanov, med romanjem pa orientiral po njihovih ostalinah. Ob njih smo videli \u0161e veliko drugega, kar je zraslo in bilo narejeno v stoletjih po nicejskem koncilu in v zadnjem obdobju. Posebej postavljenih veliko novih cerkva na Hrva\u0161kem in v Srbiji, mesta in vasi, reke, rodovitna polja pa tudi opustele kraje. <\/p>\n\n\n\n Vido Kregar nam je pred slikovnim prikazom v dalj\u0161em uvodu povedal, kako se je pripravil na romanje na kraj prvega koncila. Predstavila ga je predsednica Dru\u0161tva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar, prisluhnilo pa mu je veliko Kamni\u010danov in drugih obiskovalcev, ki jih Vido vedno znova navdu\u0161uje s svojim poznavanjem zgodovine, posebej romarskih poti. Za njim jih je \u017ee obilo. Zadnjo \u2013 pe\u0161 v Ni\u0161 \u2013 je zmogel kljub letom, predvsem pa z neuni\u010dljivo voljo in energijo. Navdu\u0161en aplavz je potrdil, kako zelo ga ljudje spo\u0161tujejo in mu radi prisluhnejo. <\/p>\n\n\n\n Besedilo in fotografije: Jo\u017eef Pavli\u010d <\/p>\n\n\n\n