Društvo sv. Jakoba Kamnik in Frančiškanski samostan v tem mestu sta 27. avgusta na samostanskem vrtu pripravila pomembno kulturno prireditev z naslovom Tebi, domovina, ob 35-letnici. Bogat in zelo raznolik program s stihom Rasti kleno žito v žetev pesmi in miru iz pesmi Blagoslov kamniške pesnice Nine Karle Osredkar je zasnovala predsednica omenjenega društva dr. Marjeta Humar, častna občanka Kamnika in za prireditve na tako visoki ravni nepogrešljiva kulturna delavka.
V ospredje kulturnega dogodka v toplem in prijetnem večeru, ki je privabil številne obiskovalce, je postavila kamniške pesnike in pesnice: Darinko Slanovec, že omenjeno Nino Karlo Osredkar, Rudolfa Maistra in Antona Medveda, dodala pa še druge mojstre nevezane in vezane besede: Ivana Cankarja, Toneta Kuntnerja, Janeza Menarta.
Z igranjem na glasbila in petjem so se zelo izkazali in dvignili razpoloženje pevska skupina Rakar, Citrin band, Silvana Nuhijeva ob spremljavi harmonikarja Andreja Kočarja ter omenjeni harmonikar in mladi Marcel Kožlakar, prav tako harmonikar.
Slavnostni govornik je bil ugleden slovenski politik in malteški vitez Andrej Šter, nazadnje dolgoletni vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. V govoru se je »sprehodil« vse od dosega slovenske državne neodvisnosti, zaslug DEMOSA in tudi Cerkve zanjo (nadškof dr. Alojzij Šuštar!), do današnjih razmer, v katerih je »pomembno moliti pa tudi voliti«. Časa »duhovnih brezdomcev«, ko verni ljudje ne smemo izgubiti upanja, biti pa tudi optimisti. Bolj se moramo potruditi, da bo v naši družbi prevladovalo »poštenje, odgovornost zase in za skupnost, čut za bližnjega v stiski, predvsem pa veselje do življenja, pogum ponuditi in sprejeti ponujeno dlan za sodelovanje v prid naše drage domovine Slovenije! (Šterov govor v celoti zaradi aktualne vsebine in sporočila Slovencem danes objavljamo posebej v celoti.)
Kulturni večer sta povezovala odlična kamniška povezovalca Tone Ftičar in Barbara Božič. Vmes so se dvakrat »oglasili« zvonovi frančiškanske cerkve, kar je Barbara ocenila kot »lepšo točko večera«. Zaradi zvonjenja je prireditev trajala malo dlje, a vsi navzoči so tiho in zbrano prisluhnili ubrani pesmi slovenskih zvonov. Mimo vozeči vlaki v Ljubljano oz. iz Ljubljane v Kamnik pa so potrjevali, kako vse lepo mine, se odpelje, ostane pa zavest: Slovenec sem, kateri pa ne smemo dati slovesa. Ljubezni do domovine, potrjene ta večer v besedi, pesmi in glasbi na kamniškem frančiškanskem vrtu. Zavesti: Slovenec sem.
Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič