Večer, posvečen slovenski polpretekli zgodovini ob izidu zbornika OD DEŽELNEGA DO DRŽAVNEGA ZBORA, ki ponuja zgodovinski pregled razvoja parlamentarizma na Slovenskem

Razvoj parlamentarizma na Slovenskem

Pregled od srednjega veka do osnovanje Državnega zbora samostojne in demokratične Republike Slovenije

Dvorana Frančiškanskega samostana v Kamniku je 9. oktobra zvečer gostila manjše število tistih kamniških občanov in drugih udeležencev, ki jih zanimajo takšna družbenopolitična in zgodovinska vprašanja, kot je Razvoj parlamentarizma na Slovenskem. Povod za znanstveno-kritično, predvsem pa zgodovinsko pregledno in vsestransko obravnavo močno pereče snovi je bil izid knjige Od deželnega do državnega zbora, ki sta jo izdali Založba Družina in Študijski center za narodno spravo v Ljubljani. 

Monografijo oz. zbornik številnih strokovnjakov je predstavil sourednik in pisec spremne besede dr. Tomaž Ivešić, direktor Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, raziskovalec pri programu Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju, član Komisije Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč, vodja raziskovalnega projekta Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi (1848–1948). Za svoje znanstveno delo je doma in na tujem dobil številna priznanja; Estonski inštitut zgodovinskega spomina je njegov prispevek razglasil kot zmagovalnega v kategoriji znanstvenih objav. 

Domačin, Kamničan dr. Damjan Hančič, znanstveni sodelavec omenjenega centra, je za njim prikazal, kako je skušala svojo oblast v času druge svetovne vojne vzpostaviti do drugih političnih sil izključevalna Komunistična partija Slovenije in jo prikazati kot zakonito doma in pred mednarodno javnostjo. 

Ugledna strokovnjaka je predstavila prof. dr. Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakob Kamnik. Potožila je nad tem, da je tako zanimivi in tudi pomembni snovi prisluhnilo le malo ljudi. Deloma je bil kriv nenapovedan naliv in hladna dvorana deloma pa tudi dejstvo, da se še vedno številni ljudje ne upajo pokazati v javnosti, ko je beseda o tako perečih zadevah, kaj šele spregovoriti, povedati svoje mnenje. Da sta predavatelja s svojo besedo »zadela žebljico na glavico«, sta pokazali tudi njuni odločitvi, da sama ne bosta dolgo govorila, zato pa več časa namenila odgovorom na vprašanja. Teh je bilo toliko, da je bil ta – drugi – del celo daljši od predavateljskega. 

Visoka gosta sta v njem blestela s svojim velikim znanjem, spominjanjem dogodkov od »rajnke« Avstrije, pa še prej, predvsem pa pred, med in po drugi svetovni vojni, ko je KPS po vzoru rdečih oblastnikov v Moskvi, pa tudi sama, pokazala svoj pravi obraz. Njeni žrtvi so bili predvsem krščanski socialisti na čelu s sicer velikim razumnikom, pesnikom in pisateljem Edvardom  Kocbekom in del Sokolov, ki jih je OF, zlasti pa Partija, najprej pritegnila k sodelovanju, nato pa izkoristila za svoje namene. Kako, je v predavanju z naslovom Medvojni »parlamentarizem« revolucionarne strani  že v uvodni besedi jasno in odločno nakazal dr. Damjan Hančič: »Že v uvodu je treba povedati, da v vojnem času in pogojih tuje okupacije težko govorimo o normalnem političnem življenju, kaj šele o normalno delujočem parlamentarizmu, temelječem na poštenih pluralnih volitvah. Če pa k temu dodamo še dejstvo, da gre pri pričujočem prikazu za »parlamentarizem« zgolj ene od strani v državljanski vojni, ki je sicer predstavljala največjo skupino v odporu proti okupatorju in jo je vodila do ostalih političnih sil izrazito izključevalna Komunistična partija Slovenije (KPS), potem je ta izraz še toliko manj upravičen. Gre v bistvu za zametke povojne »ljudske demokracije« po sovjetskem vzoru, s katerim je revolucionarna stran želela že v vojnem času na domačem terenu in pred mednarodno javnostjo legitimirati svojo oblast in tako zanikati okupatorjevo in zlasti predvojno oblast. /…/Temeljna dogodka, s katerima je revolucionarna stran vzpostavila svojo oblast (zakonodajno, izvršno pa tudi sodno), sta bila dva, in sicer v začetku oktobra 1943 t. i. »Zbor odposlancev slovenskega naroda« v Kočevju in februarja 1944 ustanovitev SNOS kot zametka nekakšne vlade v Črnomlju; končna posledica teh pa je vodila do oblikovanja slovenske narodne (partizanske) vlade 5. maja 1945 v Ajdovščini./…/ Temelj Kočevskemu zboru predstavljata dva dogodka: že dobri dve leti prej 16. septembra 1941 sprejeti Odloki OF, ki so bili izrazito izključujoči za vse, ki se niso podredili od komunistov organizirani odporniški skupini OF, in Dolomitska izjava 1. marca 1943, s katero si je KPS tudi formalno podredila vse ostale ustanovne skupine znotraj ‘svoje’ odporniške organizacije OF. Ključni dokumenti, na katerih je KPS začela graditi svojo oblast, so bili torej odloki, sprejeti 16. septembra 1941 na 3. zasedanju Vrhovnega plenuma OF v Ljubljani.« 

Dr. Tomaž Ivešić pa je, navezujoč se na monografijo Od deželnega do državnega zbora, dejal, da ta knjiga podaja »zgodovinski oris razvoju parlamentarizma na Slovenskem.  Prispevki oziroma poglavja vidnih slovenskih strokovnjakov predstavljajo politične, pravne in kulturne izvore sodobnega slovenskega parlamentarizma, kot so se ti razvijali od srednjega veka dalje. /…/do osnovanja Državnega zbora samostojne in demokratične Republike Slovenije (23. 12. 2022 je minilo 30 let od prve konstitutivne seje Državnega zbora  in Državnega sveta RS, ki je potekala 23. 12. 1992.). Na ta način želimo osvetliti doslej manj znane vidike tega procesa in prinesti nova znanstvena spoznanja, obenem pa tudi prispevati k poglobljeni javni razpravi in zavedanju, da parlament ni zgolj institucija, temveč odraz kulturnega življenja v najširšem pomenu besede. Posledično pa parlamentarno življenje ni le stvar izvoljenih poslancev, temveč vseh državljanov.«

Predavatelja so navzoči udeleženci predavanj večkrat s ploskanjem močno nagradili za njune jasne, odločne in zgodovinsko utemeljene besede. 

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič